Ok, tukaj sem. :-) Da napišem malo tu in malo tam....po prepričevanjih prijateljev sem se le odločila da spacam tale blog stran in da natipkam nekaj besed.
Hmmm....ravno danes sem gledala film "Larry Crown" - že kdo gledal? Spektakularno! Super res...morate si ga ogledat. Ok, point je, da resnično ne smeš nikoli obupati, ne glede na to, kako težko ti je in da vedno se najde nekaj boljšega v življenju. Ampak samo iz druge perspektive. To je vse. Čeprav si to na začetku nikoli nisi želel. No, pa smo tu. Tu se tudi jaz. Vsake tolko časa se ustavim, pogledam malo nazaj preko rame in vidim, kako lepo, da sem tukaj kjer sem. Potem se zamislim, kako lepe stvari me verjetno še čakajo in da moram enostavno uživati. Ampak korak za korakom, pa gre.
O, ja uživam že - če ne drugače ko vzamem v roke novo knjigo in šelestijo strani za stranjo, ko je moja radovednost nepotešena in želim brati do zadnje vrstice v knjigi. Potem se seveda zvedam, kako pozna ura je že in da imam samo uro spanja, ampak vseeno je bilo spektakularno! :-)
Vsekakor pa ne smem zapostaviti, da sem vsak dan na svojem majcenem vrtu....pojem že takšne hvalnice, da bi si kdo mislil, da imam celo njivo pa eko kmetijo. Hja, you wish! Imam nekaj malega, da imam solato (katero skorajda merim z metrom kolko je zrasla) in pa peteršilj, špinačo, bučke, fižol in še sto drugih stvari, katere sem posadila. Hja, no, poleti bom verjetno lahko odprla tržnico :-))
Če ne druga, pa bomo vsak dan imeli zelenjavni dan, kar si pa sploh ne predstavljam od moje boljše polovice. Verjetno mi bo dal odpoved in me odslovil. :-)
Življenje je prekratko, da ga ne bi uživali in da ne bi vsak dan jemali z veliko žlico. Bodimo enostavno to kar smo - ljudje, pomagajmo drug drugemu in kmalu bomo videli, kako lepo in fino je naše življenje ter da je denar le naša osnovna življenjska dobrina, brez katere se da z osnovami čisto lepo preživeti. Samo miselnost moramo mi sami spremeniti in spoznati, da ni vse v dobrem in novem avtomobilu ter v gromozanski plači ter prilozovanje nadrejenim. Raje sem doma z motiko, grabljami in se ukvarjam z mojim vrtom. Iz njega vem, da mi bo nekaj zrastlo. Iz službenih sestankov, kjer smo vedno nekaj sejali, pa nikoli ni obradilo sadov. ;-)
Bodimo to, kar smo in živimo naše življenje kolikor lahko. Predvsem pa, ne pozabimo sami nase.

No comments:
Post a Comment